Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 9. poglavje

¹ Kljuba[Okoli leta 940 pr. Kr.] temu temačnost ne bo takšna, kot je bila v njenem draženju, ko je najprej blago stiskal deželo Zábulon in deželo Neftáli in jo je potem bolj boleče stiskal ob poti morja, onkraj Jordana, v poganskib[poganski: ali, gosto naseljeni.] Galileji. ² Ljudstvo,1[Mt 4,16; Ef 5,8] ki je hodilo v temì, je zagledaloc[Okoli leta 771 do okoli leta 740 pr. Kr.] veliko svetlobo. Na tiste, ki prebivajo v deželi smrtne sence, je posvetila svetloba. ³ Pomnožil si narod in nisid[nisi: ali, njemu si; [V hebrejščini sta besedi לא in לו. Besedi zvenita podobno, toda imata različna pomena. Prva beseda לא, lo, pomeni ›ne,‹ druga לו, lô, pa pomeni ›njemu, njegov.‹]] povečal radosti. Radostijo se pred teboj, v skladu z radostjo ob žetvi in kakor se ljudje veselijo, ko delijo plen. ⁴ Kajtie[Kajti…: ali, Ko lomiš.] zlomil si jarem njegovega bremena in palico njegovega ramena, palico njegovega zatiralca, kakor na dan Midjána.2[Sod 7,22-25; [Sod 8,24-26]; Iz 10,26-27] ⁵ Kajtif[Kajti…: ali, Ko je bila celotna bitka itd.] vsaka bitka bojevnika je z zmedenim hrupom in oblekami, povaljanimi v krvi, todag[toda…: ali, in to je bilo.] ta bo z gorenjem in gorivomh[gorivo: hebr. hrana.] ognju. ⁶ Kajti nam je rojen otrok, nam je dan sin3[[Mt 1,23]; [Lk 2,11]] in oblast bo na njegovem ramenu in njegovo ime bo imenovano Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Večni Oče, Princ miru. ⁷ Povečanju njegovega vladarstva in miru ne bo konca nad Davidovem prestolom in nad njegovim kraljestvom,4[Lk 1,32-33] da to odredi in da to osnuje s sodbo in s pravico od tega časa naprej, celo na veke. Gorečnost5[2 Kr 19,31; Iz 37,32] Gospoda nad bojevniki bo to izvršila.

⁸ Gospod je poslal besedo Jakobu in jo vžgal nad Izraelom. ⁹ Vse ljudstvo bo vedelo, celó Efrájim in prebivalec Samarije, ki v ponosu in arogantnosti srca govorijo: ¹⁰ »Opeke so padle, toda mi bomo gradili s klesanimi kamni. Egiptovske smokve so posekane, toda mi jih bomo zamenjali s cedrami.« ¹¹ Zatoi[Okoli leta 738 pr. Kr.] bo Gospod zoper njega postavil Recínove nasprotnike in skupaj združilj[združil: hebr. zmešal.] njegove sovražnike, ¹² spredaj Sirce in zadaj Filistejce in Izrael bodo požrli z odprtimik[z odprtimi: hebr. s celotnimi.] usti. Zaradi6[Iz 5,25; Iz 10,4] vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena.

¹³ Kajti ljudstvo se ne obrača k tistemu, ki jih udarja niti ne iščejo Gospoda nad bojevniki. ¹⁴ Zato bo Gospod v enem dnevu iz Izraela iztrebil glavo in rep, palmovo vejo in ločje. ¹⁵ Starec in častitljiv, ta je glava, prerok pa, ki uči laži, ta je rep. ¹⁶ Kajti voditeljil[voditelji…: ali, tisti, ki jih imenujejo blagoslovljeni.] tega ljudstva jim povzročajo, da se motijo in tisti, ki so vodenim[vodeni: ali, blagoslovljeni.] od njih, so uničeni.n[uničeni: hebr. požrti.] ¹⁷ Zato Gospod ne bo imel nobene radosti v njihovih mladeničih niti ne bo imel usmiljenja do njihovih sirot in vdov, kajti vsakdo je hinavec in hudodelec in vsaka usta govorijo neumnost.o[neumnost: ali, podlost.] Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena.

¹⁸ Kajti zlobnost gorí kakor ogenj. Ta bo požrl osat in trnje in vnel gozdne goščave in vzdignili se bodo kakor vzdigovanje dima. ¹⁹ Preko besa Gospoda nad bojevniki je dežela zatemnjena in ljudstvo bo kakor gorivop[gorivo: hebr. hrana.] ognju. Nihče ne bo prizanesel svojemu bratu. ²⁰ Hlastalq[hlastal: hebr. Rezal.] bo na desnici, pa bo lačen, jedel bo na levici, pa ne bodo nasičeni. Vsak človek bo jedel meso svojega lakta: ²¹ Manáse Efrájima in Efrájim Manáseja in skupaj bosta zoper Juda. Zaradi vsega tega njegova jeza ni odvrnjena, temveč je njegova roka še vedno iztegnjena.