Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Evangelij po Luku (Lk)

Lk, 2. poglavje

¹ § In pripetilo se je v tistih dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavčia[obdavči: ali, registrira.] ves svét. ² § ( In to obdavčenje je bilo prvič narejeno, ko je bil Kvirinij voditelj Sirije.) ³ § In vsi so odšli, da bi se obdavčili,b[obdavčili: ali, registrirali.] vsakdo v svoje mesto. ⁴ In tudi Jožef je odšel iz Galileje, iz1[Jn 7,42] mesta Nazaret, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, (ker je bil iz Davidove hiše in rodovine) ⁵ § da bi bil obdavčenc[obdavčen: ali, registriran.] z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. ⁶ In bilo je tako, medtem ko sta bila tam, da so se ji dovršili dnevi, ko naj bi rodila. ⁷ In rodila je svojega prvorojenega sina ter ga povila v plenice in ga položila v jasli, kajti v gostišču zanje ni bilo prostora. ⁸ In v isti deželi so bili pastirji, ki so se zadrževali na polju in so ponoči stražilid[stražili: ali, imeli nočne straže.] nad svojim tropom. ⁹ In glej, Gospodov angel je prišel nadnje in Gospodova slava je zasijala naokoli njih in bili so silno prestrašeni. ¹⁰ Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se, kajti glejte, prinašam vam dobre novice o veliki radosti, ki bo za vse ljudi. ¹¹ Kajti ta dan se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod. ¹² In to vam bo znamenje: ›Našli boste dojenčka, zavitega v plenice, ležečega v jaslih.‹« ¹³ In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je slavila Boga in govorila: ¹⁴ § »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, dobro voljo napram ljudem.« ¹⁵ In pripetilo se je, ko so angeli odšli proč od njih v nebesa, da so pastirjie[pastirji: gr. možje pastirji.] drug drugemu rekli: »Pojdimo sedaj celó v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je pripetila, ki nam jo je dal spoznati Gospod.« ¹⁶ Prišli so v naglici ter našli Marijo in Jožefa ter dojenčka, ležečega v jaslih. ¹⁷ In ko so to videli, so povsod razglasili govor, ki jim je bil povedan glede tega otroka. ¹⁸ In vsi, ki so to slišali, so se čudili ob teh besedah, ki so jim jih povedali pastirji. ¹⁹ Toda Marija je vse te besede ohranila in jih preudarjala v svojem srcu. ²⁰ In pastirji so se vrnili, slavili in hvalili Boga za vse stvari, ki so jih slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. ²¹ In kof[Četrto leto pred začetkom označevanja let z ›leta Gospodovega.‹]2[1 Mz 17,12] je bilo dovršenih osem dni za otrokovo obrezovanje, je bilo njegovo ime imenovano3[Mt 1,21] JEZUS, tako, kakor je bil poimenovan po angelu, preden je bil spočet v maternici. ²² In ko so se dovršili dnevi njenega očiščevanja, glede na Mojzesovo postavo, so ga prinesli v Jeruzalem, da ga darujejo Gospodu, ²³ (kakor je pisano v Gospodovi postavi:4[2 Mz 13,2; 4 Mz 18,15] ›Vsak moški, ki odpre maternico, bo imenovan svét Gospodu;‹) ²⁴ in da darujejo žrtvovanje glede na5[3 Mz 12,2; 3 Mz 12,6] to, kar je rečeno v Gospodovi postavi: ›Par grlic ali dva mlada goloba.‹ ²⁵ In glej, v Jeruzalemu je bil mož, katerega ime je bilo Simeon; in isti mož je bil pravičen ter predan, [in je] pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. ²⁶ In po Svetem Duhu mu je bilo razodeto, da naj ne bi videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Kristusa. ²⁷ In po Duhu je prišel v tempelj, in ko so starši prinesli otroka Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, ²⁸ ga je nató vzel v svoje naročje in blagoslovil Boga ter rekel: ²⁹ »Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika umreti v miru, glede na svojo besedo, ³⁰ kajti moje oči so videle tvojo rešitev duš, ³¹ ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudi; ³² svetlobo, da razsvetli pogane in slavo tvojega ljudstva Izraela.« ³³ § In Jožef in njegova mati sta se čudila ob vseh teh besedah, ki so se govorile o njem. ³⁴ In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta otrok je v Izraelu postavljen za6[Iz 8,14; Rim 9,32] padec in ponovno vstajenje mnogih in za znamenje, ki se mu bo ugovarjalo, ³⁵ (da, meč bo presunil tudi tvojo dušo), da se bodo lahko razodele misli mnogih src.« ³⁶ In tam je bila neka Ana, prerokinja, Fanuélova hči, iz Aserjevega rodu. Bila je visoke starosti in od svojega devištva je sedem let preživela z možem ³⁷ in bila je vdova, stara okoli štiriinosemdeset let, ki ni odhajala iz templja, temveč je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. ³⁸ In ko je vstopila, je tisto uro na isti način dala zahvalo Gospodu in o njem spregovorila vsem, ki so v Jeruzalemug[Jeruzalemu: ali, Izraelu.] pričakovali odkupitev. ³⁹ In ko so opravili vse stvari, glede na Gospodovo postavo, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. ⁴⁰ § In otrok je rasel in se krepil v duhu, napolnjen z modrostjo in Božja milost je bila nad njim. ⁴¹ Njegovi starši so torej ob prazniku Pashe7[5 Mz 16,1] vsako leto hodili v Jeruzalem. ⁴² In koh[Leta Gospodovega 8.] je bil star dvanajst let, so po praznični navadi odšli gor v Jeruzalem. ⁴³ § In ko so dovršili dneve, medtem ko so se vračali, je otrok Jezus ostal zadaj v Jeruzalemu; Jožef in njegova mati pa nista nič vedela o tem. ⁴⁴ Toda onadva, ker sta mislila, da je v skupini, sta šla pot enega dne in ga iskala med svojimi sorodniki in znanci. ⁴⁵ In ko ga nista našla, sta se, iščoč ga, ponovno obrnila nazaj v Jeruzalem. ⁴⁶ In pripetilo se je, da sta ga po treh dneh našla v templju, sedèčega v sredi med učenimi možmi in on jih je tako poslušal kakor jim zastavljal vprašanja. ⁴⁷ In vsi, ki so ga slišali, so bili osupli nad njegovim razumevanjem in odgovori. ⁴⁸ In ko sta ga zagledala, sta bila osupla in njegova mati mu je rekla: »Sin, zakaj si tako ravnal z nama? Glej, tvoj oče in jaz sva te zaskrbljena iskala.« ⁴⁹ Rekel jima je: »Kako to, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri opravilu svojega Očeta?« ⁵⁰ Onadva pa nista razumela besed, ki jima jih je govoril. ⁵¹ In z njima je odšel dol in prišel v Nazaret ter jima bil pokoren, toda njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. ⁵² Jezus pa je rasel v modrosti in postavii[postavi: ali, starosti.] in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh.j[ljudeh: gr. množina; KJV ednina.]8[[1 Sam 2,26]]