Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 24. poglavje

¹ Glej,a[Okoli leta 712 pr. Kr.] Gospod prazni zemljo in jo pustoši in job[jo…: hebr. izkrivlja njeno obličje.] prevrača in razpršuje njene prebivalce. ² Zgodilo se bo, kakor z ljudstvom, tako z duhovnikom;c[z duhovnikom: ali, s princem.]1[Oz 4,9] kakor s služabnikom, tako z njegovim gospodarjem; kakor s služabnico, tako z njeno gospodarico; kakor s kupcem, tako s prodajalcem; kakor s tistim, ki posoja, tako z izposojevalcem; kakor z jemalcem obresti, tako s tistim, ki mu daje obresti. ³ Dežela bo popolnoma izpraznjena in popolnoma oplenjena, kajti Gospod je spregovoril to besedo. ⁴ Zemlja žaluje in bledi, zemeljski [krog]2[[Iz 40,22]] peša in bledi, ošabnod[ošabno…: hebr. višina ljudstva.] ljudstvo zemlje peša. ⁵ Tudi zemlja je omadeževana pod njenimi prebivalci, ker so prekršili postave, spremenili odredbo, prelomili večno zavezo. ⁶ Zato je prekletstvo požrlo zemljo in tisti, ki prebivajo na njej, so zapuščeni. Zato so prebivalci zemlje požgani in ostalo je le malo mož. ⁷ Novo vino žaluje, trta peša, vsi veselo–srčni vzdihujejo. ⁸ Veselje bobničev3[Jer 7,34; Jer 16,9; Jer 25,10; Oz 2,11] pojenjuje, hrup tistih, ki se veselijo, se končuje, radost harfe pojenjuje. ⁹ Vina ne bodo pili s pesmijo; močna pijača bo grenka tistim, ki jo pijejo. ¹⁰ Mesto zmešnjave je zlomljeno. Vsaka hiša je zaprta, da nihče ne more vstopiti. ¹¹ Tam je na ulicah jokanje zaradi vina; vsa radost je otemnela, veselje dežele je odšlo. ¹² V mestu je ostalo opustošenje in velika vrata so udarjena z uničenjem.

¹³ Ko bo tako v sredi dežele med ljudstvom, bo tam kakor otresanje oljke in kakor paberkovanje grozdov, ko je trgatev končana. ¹⁴ Povzdignili bodo svoj glas, prepevali bodo zaradi Gospodovega veličanstva, glasno bodo klicali od morja. ¹⁵ Zatorej proslavljajte Gospoda v ognjih,e[ognjih: ali, dolinah.] celó ime Gospoda, Izraelovega Boga, na morskih otokih.

¹⁶ Od skrajnihf[skrajnih…: hebr. peruti.] delov zemlje smo slišali pesmi, celó slavo k pravičnemu. Toda rekel sem: »Mojag[Moja…: hebr. Pustost meni, ali, Moja skrivnost meni.] pustost, moja pustost, gorje meni! Zahrbtneži so postopali zahrbtno; da, zahrbtneži so postopali zelo zahrbtno.« ¹⁷ Strah, jama in zanka so nad teboj, oh prebivalec zemlje. ¹⁸ Zgodilo se bo, da kdor pobegne pred hrupom strahu, bo padel v jamo;4[Jer 48,44] in kdor prihaja gor iz srede jame, bo ujet v zanko, kajti okna od zgoraj so odprta in temelji zemlje se tresejo. ¹⁹ Zemlja je popolnoma razrušena, zemlja je čisto raztopljena, zemlja je silno premaknjena. ²⁰ Zemlja se bo opotekala sem ter tja kakor pijanec in odstranjena bo kakor koča in njen prestopek bo težak nad njo in ta bo padla in ne bo ponovno vstala. ²¹ Na tisti dan se bo zgodilo, da bo Gospod kaznovalh[kaznoval…: hebr. obiskal na vojski.] vojsko vzvišenih, ki so na višavi in zemeljske kralje na zemlji. ²² § Zbrani bodo skupaj, kakor so jetnikii[kakor so jetniki: hebr. z zbiranjem jetnikov.] zbrani v jamij[jami: ali, grajski ječi.] in zaprti bodo v ječi in po mnogih dneh bodo obiskani.k[obiskani: ali, najdeni pomanjkljivi.] ²³ Potem bo luna5[Iz 13,10; Ezk 32,7; Jl 2,31; Jl 3,15] zbegana in sonce osramočeno, ko bo Gospod nad bojevniki veličastno kraljeval na gori Sion in v Jeruzalemu in predl[pred: ali, tam bo slava pred.] njegovimi starci.