Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Izaija (Iz)

Iz, 64. poglavje

¹ Oh, da bi pretrgal nebo, da bi prišel dol, da bi gore lahko tekle ob tvoji prisotnosti, ² kakor ko topilnia[topilni…: hebr. ogenj topljenj.] ogenj žge, ogenj povzroča vodam, da vrejo, da tvoje ime naredi znano tvojim nasprotnikom, da bodo narodi lahko trepetali ob tvoji prisotnosti! ³ Ko si delal strašne stvari, ki jih nismo pričakovali, si prišel dol, gore so tekle ob tvoji prisotnosti. ⁴ Kajti od začetka svetá ljudje niso slišali niti z ušesom zaznali niti ni oko videlo, ohb[oh…: hebr. Boga poleg tebe, ki tako dela zanj itd.] Bog, razen tebe, kaj je on pripravil za tistega, ki čaka nanj.1[1 Kor 2,9-10; Ps 31,19] ⁵ Ti srečaš tistega, ki se razveseljuje in dela pravično, tiste, ki se te spominjajo na tvojih poteh. Glej, besen si, kajti mi smo grešili. V tistih je vztrajanje in mi bomo rešeni.

⁶ Toda mi vsi smo kakor nečista stvar in vse naše pravičnosti so kakor umazane cunje in mi vsi venemo2[Ps 51,5; [Rim 7,18]] kakor list in naše krivičnosti so nas kakor veter odnesle proč. ⁷ Nikogar ni, ki kliče k tvojemu imenu, ki se razvnema, da bi se te oprijel. Kajti svoj obraz si skril pred nami in nas použilc[použil: hebr. stopil.] zaradid[zaradi…: hebr. z roko.] naših krivičnosti. ⁸ Toda sedaj, oh Gospod, si ti naš oče. Mi smo ilo in ti naš lončar in mi vsi smo delo tvoje roke.

⁹ Ne bodi zelo boleče ogorčen,3[Ps 79,5-9] oh Gospod niti se ne spominjaj krivičnosti na veke. Glej, preišči, rotimo te, mi vsi smo tvoje ljudstvo. ¹⁰ Tvoja svéta mesta so divjina, Sion je divjina, Jeruzalem opustošenje. ¹¹ Naša svéta in naša krasna hiša, kjer so te naši očetje hvalili, je požgana z ognjem in vse naše prijetne stvari so opustošene. ¹² Mar se boš zadrževal zaradi teh stvari, oh Gospod? Mar boš molčal in nas zelo boleče prizadel?