Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva knjiga kraljev (1 Kr)

1 Kr, 1. poglavje

¹ Torej kralj David je bil zelo stara[Leta 1015 pr. Kr.] in zvrhanb[zvrhan…: hebr. vstopil v dneve.] v letih in pokrivali so ga z oblačili, toda ni se mogel ogreti. ² Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj boc[bo…: hebr. za mojega gospoda kralja poiščejo mlado devico.] za mojega gospoda kralja poiskana mladad[mlada…: hebr. deklica, devica.] devica in naj ta stoji pred kraljem in naj gae[ga…: hebr. mu bo negovalka.] neguje in naj leži v tvojem naročju, da se moj gospod kralj lahko ogreje.« ³ Tako so po vseh Izraelovih pokrajinah iskali za lepo deklico in našli Šunémko Abišágof[Abišága: hebr. oče napake.] in jo privedli h kralju. ⁴ Deklica je bila zelo lepa, negovala je kralja in mu služila, toda kralj je ni spoznal.

⁵ Potem se je Hagítin sin Adoníja povišal, rekoč: »Jaz bom kralj,«g[kralj: hebr. kraljeval.] in si pripravil bojne vozove, konjenike in petdeset mož, da tečejo pred njim. ⁶ Njegov oče pa ga nikolih[nikoli: hebr. od njegovih dni nikoli.] ni razžalil v tem, da bi rekel: »Čemu si tako storil?« In ta je bil tudi zelo čeden mož in njegova mati ga je rodila za Absalomom. ⁷ Tai[Ta…: hebr. Njegove besede so bile.] se je posvetoval s Cerújinim sinom Joábom in z duhovnikom Abjatárjem in sledečj[sledeč…: hebr. pomagala sta za Adoníjem.] Adoníju sta mu pomagala. ⁸ Toda duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in mogočni možje, ki so pripadali Davidu, niso bili z Adoníjem. ⁹ Adoníja je pri kamnu Zohélet,k[Zohélet: hebr. plazeča se kača.] ki je pri En Rogelu,l[En Rogelu…: hebr. vodnjak Rogelu; [hebr. vodnjak popotnika].] zaklal ovce, vole in pitano živino ter poklical vse svoje brate, kraljeve sinove in vse Judove ljudi, kraljeve služabnike, ¹⁰ toda preroka Natána, Benajá, mogočnih mož in svojega brata Salomona ni poklical.

¹¹ Zato je Natán spregovoril Salomonovi materi Batšébi, rekoč: »Mar nisi slišala, da Hagítin1[2 Sam 3,4] sin Adoníja kraljuje, naš gospod David pa tega ne ve? ¹² Zdaj torej pridi, prosim te, naj ti dam nasvet, da boš lahko rešila svoje življenje in življenje svojega sina Salomona. ¹³ Pojdi in vstopi h kralju Davidu ter mu reci: ›Mar nisi ti, moj gospod, oh kralj, prisegel svoji pomočnici, rekoč: ›Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu? Zakaj potem kraljuje Adoníja?‹‹ ¹⁴ Glej, medtem ko boš še tam govorila s kraljem, bom tudi jaz vstopil za teboj in potrdilm[potrdil: hebr. dopolnil.] tvoje besede.«

¹⁵ Batšéba je odšla h kralju v sobo. Kralj pa je bil zelo star in Šunémka Abišága je služila kralju. ¹⁶ Batšéba se je upognila in se globoko priklonila. Kralj je rekel: »Kaj želiš?«n[želiš: hebr. ti je?] ¹⁷ Rekla mu je: »Moj gospod, pri Gospodu, svojem Bogu, si prisegel svoji pomočnici, rekoč: ›Tvoj sin Salomon bo zagotovo kraljeval za menoj in bo sedel na mojem prestolu.‹ ¹⁸ Sedaj glej, kraljuje Adoníja in sedaj, moj gospod kralj, ti tega ne veš, [namreč] ¹⁹ zaklal je vole, pitano živino in ovc v obilju ter sklical vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in poveljnika vojske Joába, toda tvojega služabnika Salomona ni poklical. ²⁰ Ti pa, moj gospod, oh kralj, oči celotnega Izraela so na tebi, da bi jim ti povedal, kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim. ²¹ Sicer se bo zgodilo, ko bo moj gospod kralj zaspal s svojimi očeti, da bova jaz in moj sin Salomon šteta [za] prestopnika.«o[prestopnika: hebr. grešnika.]

²² Glej, medtem ko je še govorila s kraljem, je vstopil tudi prerok Natán. ²³ Kralju so povedali, rekoč: »Glej, prerok Natán.« Ko je ta vstopil pred kralja, se je pred kraljem upognil s svojim obrazom do tal. ²⁴ Natán je rekel: »Moj gospod, oh kralj, ali si rekel: ›Adoníja bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?‹ ²⁵ Kajti ta dan je odšel dol in v obilju zaklal vole, pitano živino in ovce ter sklical vse kraljeve sinove, poveljnike vojske in duhovnika Abjatárja; in glej, jedo in pijejo pred njim ter govorijo: ›Živelp[Živel: hebr. Naj živi.] kralj Adoníja.‹ ²⁶ Toda mene, celó mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajá in tvojega služabnika Salomona ni poklical. ²⁷ Ali je ta stvar storjena s strani mojega gospoda kralja in je nisi pokazal svojemu služabniku, kdo naj bi sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim?«

²⁸ Potem je kralj David odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšébo.« Prišla je vq[v…: hebr. pred kralja.] kraljevo prisotnost in obstala pred kraljem. ²⁹ Kralj je prisegel in rekel: » Kakor Gospod živi, ki je mojo dušo odkupil iz vse tesnobe, ³⁰ celo kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu, rekoč: ›Zagotovo bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in on bo namesto mene sedel na mojem prestolu, celo tako bom zagotovo storil ta dan.‹« ³¹ Potem se je Batšéba s svojim obrazom pripognila do zemlje, počastila kralja in rekla: »Naj moj gospod kralj David živi na veke.«

³² Kralj David je rekel: »Pokliči mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajá.« In prišli so pred kralja. ³³ Kralj jim je tudi rekel: »S seboj vzemite služabnike svojega gospoda in naredite, da moj sin Salomon jezdi na mojir[moji…: hebr. muli, ki mi pripada.] muli in ga privedite dol do Gihona. ³⁴ Duhovnik Cadók in prerok Natán naj ga tam mazilita za kralja nad Izraelom in zatrobite s šofárjem ter recite: ›Živel kralj Salomon.‹ ³⁵ Potem boste za njim prišli gor, da bo lahko prišel in sedel na moj prestol, kajti on bo kralj namesto mene. Določil sem ga, da bo vladar nad Izraelom in nad Judom.« ³⁶ Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: »Amen. Tudi Gospod, Bog mojega gospoda kralja, tako pravi. ³⁷ Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, celo tako naj bo s Salomonom in njegov prestol naj naredi večjega od prestola mojega gospoda, kralja Davida.« ³⁸ Tako so duhovnik Cadók, prerok Natán in Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci odšli dol in dali Salomonu, da je jahal na muli kralja Davida in ga privedli h Gihonu. ³⁹ Duhovnik Cadók je iz šotorskega svetišča vzel rog olja in mazilil Salomona. Zatrobili so na šofár in vse ljudstvo je reklo: »Živel kralj Salomon.« ⁴⁰ Vse ljudstvo je prišlo za njim gor in ljudstvo je piskalo s piščalmis[piščalmi: ali, flavtami.] in se razveseljevalo z veliko radostjo, tako da se je zemlja od njihovega glasu trgala.

⁴¹ Adoníja in vsi gostje, ki so bili z njim, so nehali jesti, ko so to slišali. Ko je Joáb zaslišal zvok šofárja, je rekel: »Čemu je ta hrup iz mesta, [kot bi bila] vstaja?« ⁴² Medtem ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja in Adoníja mu je rekel: »Vstopi, kajti hraber mož si in prinašaš dobre novice.« ⁴³ Jonatan je odgovoril in Adoníju rekel: »Resnično, naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja. ⁴⁴ In kralj je z njim poslal duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajá, Keretéjce in Péletovce in dali so mu, da je jahal na kraljevi muli. ⁴⁵ Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga mazilila za kralja pri Gihonu in od tam so prišli gor, veseleč se, tako da je mesto ponovno odzvanjalo. To je hrup, ki ste ga slišali. ⁴⁶ In Salomon tudi sedi na prestolu kraljestva. ⁴⁷ Še več, kraljevi služabniki so prišli, da blagoslovijo našega gospoda, kralja Davida, rekoč: ›Bog naj Salomonovo ime naredi boljše od tvojega imena in naj njegov prestol naredi večji kakor tvoj prestol.‹ In kralj se je na postelji globoko priklonil. ⁴⁸ Tudi tako je kralj rekel: ›Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ki je danes dal nekomu sedéti na mojem prestolu in moje oči celo to vidijo.‹« ⁴⁹ Vsi gostje, ki so bili z Adoníjem, so bili prestrašeni in vzdignili so se ter odšli, vsak mož svojo pot.

⁵⁰ Adoníja pa se je bal zaradi Salomona, se vzdignil, odšel in se oprijel oltarnih rogov. ⁵¹ To je bilo povedano Salomonu, rekoč: »Glej, Adoníja se boji kralja Salomona, kajti glej, oprijel se je oltarnih rogov, rekoč: ›Naj mi ta dan kralj Salomon priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‹« ⁵² Salomon je rekel: »Če se bo izkazal vrednega moža, ne bo niti las od njega padel na zemljo, toda če bo v njem najdena zlobnost, bo umrl.« ⁵³ Tako je kralj Salomon poslal in privedli so ga dol od oltarja. In prišel je ter se priklonil kralju Salomonu in Salomon mu je rekel: »Pojdi k svoji hiši.«