Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 39. poglavje

¹ Poznaš1[Ps 29,9] čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo? ² Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo? ³ Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti. ⁴ Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim. ⁵ Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla? ⁶ kateremu sem naredil pustinjo za hišo in jalovoa[jalovo…: hebr. slane kraje za.] deželo njegova prebivališča? ⁷ Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.b[voznika: hebr. priganjača.] ⁸ Razpon gorá je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo. ⁹ Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih? ¹⁰ Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline? ¹¹ Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu? ¹² Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?

¹³ Ali ti daješ pavom čedne peruti? Ali perutic[peruti…: ali, peresa štorklji in noju?] in peresa noju? ¹⁴ Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu ¹⁵ in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre. ¹⁶ Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman, ¹⁷ ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti. ¹⁸ Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.

¹⁹ Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo? ²⁰ § Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.d[strašna: hebr. strahota.] ²¹ Grebee[Grebe…: ali, Njegova stopala kopljejo.] v dolini in se veseli v svoji môči. Gre naprej, da sreča oboroženef[oborožene…: hebr. oklep.] ljudi. ²² Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj. ²³ Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit. ²⁴ Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofárja. ²⁵ Med šofárji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.

²⁶ Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu? ²⁷ Mar se orlica vzpenja obg[ob…: hebr. zaradi tvojih ust.] tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini? ²⁸ Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju. ²⁹ Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč. ³⁰ Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer2[Mt 24,28; Lk 17,37] so umorjeni, tam je ona.«