Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 24. poglavje

¹ Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni? ² Nekateri odstranjujejo mejnike,1[5 Mz 19,14; 5 Mz 27,17] na silo odvedejo trope in sea[se…: hebr. jih pasejo.] hranijo z njimi. ³ Odvedejo osla osirotelemu, vdovinega vola vzamejo za jamstvo. ⁴ Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo. ⁵ Glej, kakor divji osli v divjini gredo naprej k svojemu delu; ob zori se dvigajo za plenom. Pustinja zanje in za njihove otroke obrodi hrano. ⁶ Žanjejo vsak svoje žitob[žito: hebr. mešano žito, ali, mešanica ovsa in ječmena.] na polju, in zbirajoc[zbirajo…: hebr. zlobni zbirajo trgatev.] trgatev zlobnih. ⁷ Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala. ⁸ Mokri so od nalivov z gorá in se oklepajo skale v želji po zatočišču. ⁹ Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu. ¹⁰ Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim, ¹¹ ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice in trpi žejo. ¹² Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti.

¹³ Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezáh. ¹⁴ Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v nôči je kakor tat. ¹⁵ Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ›Nobeno oko me ne bo videlo‹ in skrivad[skriva…: hebr. naravna svoj obraz na skrivno.] svoj obraz. ¹⁶ V temì kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi; oni ne poznajo svetlobe. ¹⁷ Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence.

¹⁸ Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde. ¹⁹ Suša in vročina použijetae[použijeta: hebr. nasilno vzameta.] snežne vode; tako podzemljef[podzemlje: hebr. šeol.] tiste, ki so grešili. ²⁰ Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo. ²¹ Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi. ²² § S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in nobeng[noben…: ali, ne zaupa svojemu življenju.] človek ni prepričan v življenje. ²³ Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh. ²⁴ Povišani so za malo časa, toda izginejoh[izginejo: hebr. ni jih.] in so ponižani. Vzetii[Vzeti: hebr. Zaprti.] so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja. ²⁵ Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?«