Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jobova knjiga (Job)

Job, 29. poglavje

¹ Poleg tega je Job nadaljevala[nadaljeval: hebr. dodal, da vzame.] svojo prispodobo in rekel: ² »Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval, ³ ko je njegova svečab[sveča: ali, svetilka.] svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo, ⁴ kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnostc[Božja skrivnost: hebr. Božja bližina, ali, Božje prijateljstvo.] na mojem šotoru, ⁵ ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene, ⁶ ko sem svoje korake umival z maslom in mid[mi…: hebr. je skala z menoj.] je skala izlivala reke olja, ⁷ ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na trgu! ⁸ Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali. ⁹ Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko. ¹⁰ Plemičie[Plemiči…: hebr. Glas plemičev je bil skrit.] so molčali in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust. ¹¹ Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje, ¹² ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga. ¹³ Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinemu srcu sem storil, da prepeva od radosti. ¹⁴ Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem. ¹⁵ Bil sem oči slepemu in stopala hromemu. ¹⁶ Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal. ¹⁷ Zlomil sem čeljustif[čeljusti: hebr. zobe čeljusti, ali, kočnike.] zlobnemu in izpulilg[izpulil: hebr. vrgel.] plen iz njegovih zob.

¹⁸ Potem sem rekel: ›Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‹ ¹⁹ Moja korenina je bila razprostrtah[razprostrta: hebr. odprta.] pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki. ²⁰ Moja slava je bila svežai[sveža: hebr. nova.]1[[Ps 96,1]; [Ps 98,1]] v meni in moj lok je bil obnovljenj[obnovljen: hebr. spremenjen.] v moji roki. ²¹ Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu. ²² Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje. ²³ Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež. ²⁴ Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli. ²⁵ Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.