Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva Mojzesova knjiga (Geneza) (1 Mz)

1 Mz, 9. poglavje

¹ Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove ter jim rekel: »Bodite1[1 Mz 1,28; 1 Mz 8,17] rodovitni in se množite ter na novo napolnite zemljo. ² Strah pred vami in groza pred vami bo na vsaki zemeljski živali in na vsaki zračni perjádi, na vsem, kar se giba na zemlji in na vseh ribah morja; izročene so v vašo roko. ³ Vsaka gibajoča stvar, ki živi, bo hrana za vas; celó kakor zelena2[1 Mz 1,29] zelišča, sem vam izročil vse stvari. ⁴ Toda mesa z njegovim življenjem, ki je njegova kri, ne boste jedli.3[3 Mz 17,14] ⁵ Zagotovo bom terjal vašo kri vaših življenj. Terjal jo bom iz roke vsake živali in iz človeške roke. Iz roke vsakega človekovega brata bom terjal človeško življenje. ⁶ Kdorkoli4[Mt 26,52; Raz 13,10] prelije človeško kri, bo po človeku prelita njegova kri, kajti5[1 Mz 1,27] človeka je naredil po Božji podobi. ⁷ Vi pa bodite rodovitni in se množite, na zemlji obilno obrodite in se množite na njej.«

⁸ Bog je spregovoril Noetu ter z njim njegovim sinovom, rekoč: ⁹ »Jaz, glejte, jaz vzpostavljam svojo zavezo z vami in z vašim semenom za vami ¹⁰ in z vsakim živim ustvarjenim bitjem, ki je z vami, od perjádi, od živine in od vsake zemeljske živali z vami; od vsega, kar prihaja iz ladje, do vsake zemeljske živali. ¹¹ In z vami bom6[Iz 54,9] vzpostavil svojo zavezo; niti vse meso ne bo več iztrebljeno s poplavnimi vodami niti ne bo več poplave, da uniči zemljo.«

¹² Bog je rekel: »To je simbol zaveze, ki jo sklepam med seboj in vami in vsakim živim ustvarjenim bitjem, ki je z vami, za neprestane rodove. ¹³ Svojo mavrico postavim v oblak in ta bo za simbol zaveze med menoj in zemljo. ¹⁴ In zgodilo se bo, ko nad zemljo privedem oblak, da bo mavrica vidna v oblaku ¹⁵ in spomnil se bom svoje zaveze, ki je med menoj in vami in vsakim živim ustvarjenim bitjem od vsega mesa in vode ne bodo več postale poplava, da uničijo vse meso. ¹⁶ In v oblaku bo mavrica in pogledal bom nanjo, da se bom lahko spomnil večne zaveze med Bogom in vsakim živim ustvarjenim bitjem od vsega mesa, ki je na zemlji.« ¹⁷ Bog je rekel Noetu: »To je simbol zaveze, ki sem jo utrdil med seboj in vsem mesom, ki je na zemlji.«

¹⁸ Noetovi sinovi, ki so se izkrcalia[Leta 2347 pr. Kr.] iz ladje, so bili Sem, Ham in Jafet. Ham pa je Kánaanovb[Kánaanov: hebr. Chenaan, [KJV: Canaan].] oče. ¹⁹ To so trije Noetovi sinovi, in od njih je bila prekrita vsa zemlja. ²⁰ In Noe je začel biti poljedelec ter zasadil vinograd ²¹ in pil od vina in se napil in bil je nag v svojem šotoru. ²² Ham, Kánaanov oče, pa je videl nagoto svojega očeta in zunaj povedal svojima dvema bratoma. ²³ Sem in Jafet sta vzela obleko in si jo položila na obe njuni rami in šla, obrnjena nazaj in pokrila sta nagoto njunega očeta. In njuna obraza sta bila obrnjena nazaj in nista videla očetove nagote.

²⁴ Noe se je prebudil iz svojega vina ter spoznal, kaj mu je storil njegov mlajši sin. ²⁵ Rekel je: »Preklet bodi, Kánaan. Svojim bratom bo služabnik služabnikov.« ²⁶ Rekel je: »Blagoslovljen bodi Semov Gospod Bog, Kánaan pa boc[bo: ali, jim bo služabnik.] njegov služabnik. ²⁷ Bog bo razširild[razširil: ali, pregovoril.] Jafeta in prebival bo v Semovih šotorih, Kánaan pa bo njegov služabnik.«

²⁸ Noe je po poplavi živel tristo petdeset let. ²⁹ Vseh Noetovih dni je bilo devetsto petdesete[Leta 1998 pr. Kr.]7[[1 Mz 6,3]] let, in je umrl.