Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Poslanica apostola Pavla Efežanom (Ef)

Ef, 4. poglavje

¹ Jaz torej, Gospodova[Gospodov…: ali, jetnik v Gospodu.] jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjega klica, s katerim ste poklicani, ² z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni ³ in prizadevajte si ohraniti enotnost Duha z vezjo miru. ⁴ Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju svoje poklicanosti; ⁵ en Gospod, ena vera, en krst,b[Vera za odrešenje pride po poslušanju Božje besede (Rim 10,17). Potem ko ste prerojeni, imate v sebi Božjo nadnaravno vero (Rim 12,3; Gal 2,16.20).]1[[Rim 10,17]; [Rim 12,3]; [Gal 2,16]; [Gal 2,20]] ⁶ en Bog2[[5 Mz 6,4]; [5 Mz 32,39]; [Ps 86,10]; [Iz 37,16]; [Iz 44,6]; [Mr 12,29]; [1 Kor 8,4]] in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh. ⁷ Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru. ⁸ Zatorej pravi:3[Ps 68,18] ›Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujetoc[ujeto…: ali, množico ujetnikov.] ujetništvo in dal darove ljudem.‹ ⁹ (Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v nižje dele zemlje? ¹⁰ § On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršild[izvršil: ali, izpolnil.] vse stvari.) ¹¹ In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje;4[1 Kor 12,28] ¹² za izpopolnjevanje svétih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa; ¹³ dokler mi vsi ne pridemo ke[k…: ali, v enotnost.] enotnosti te vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postavef[postave: ali, starosti.] Kristusove polnosti. ¹⁴ Tako odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli; ¹⁵ temveč, ker govorimog[govorimo…: ali, smo iskreni.] resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus, ¹⁶ iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.5[Kol 2,19]

¹⁷ To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite, kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma, ¹⁸ ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi6[Rim 1,21] slepoteh[slepote: ali, trdote.] njihovega srca; ¹⁹ ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost. ²⁰ Toda vi se niste tako učili Kristusa, ²¹ če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu; ²² da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj; ²³ in bodite obnovljeni v duhu svojega uma; ²⁴ in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resničnii[resnični…: ali, svetosti resnice.] svetosti.

²⁵ Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega. ²⁶ Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besomj[Zelo napačno razumljen odlomek. Pavel tukaj ne prepoveduje jeze, ampak jo postavlja pod nadzor. Ne govori o jezi, ki bi bila usmerjena proti ljudem, temveč proti zlu. Grško »Ὀργίζεσθε,« (orgizesthe) je lahko razumljeno kot: dopustna nujnost: »Če se že jezite, pazite, da ne grešite.« ali kot ukaz: »Jezite se (na zlo), vendar ne grešite.« Pavel loči med: a) pravično jezo – odziv na krivico, greh, nepravičnost in b) grešno jezo – maščevalnost, zamera, sovraštvo, bes. »Naj sonce ne zaide nad vašim besom« pomeni: bes ali jeza naj bo časovno omejena, ne sme postati dolgotrajna zamera. Vernik mora še isti dan obnoviti notranji mir in odpuščanje. Janez Zlatousti (4. stol.) pravi: Jeza je naravna strast, dana človeku »za obrambo dobrega«. Greh se začne, ko jeza prestopi razumnost. Pravična jeza je redka in mora biti kratka.]7[[Rim 12,19]; [Kol 3,8]; [Gal 5,20]; [1 Kor 13,5]] ²⁷ niti ne dajajte prostora hudiču.k[Pavel opozarja, da neobvladana jeza postane odprto okno za hudobijo, razdor, notranji razpad skupnosti. Neobvladana jeza omogoči, da Satan zgradi utrdbo v srcu. Dolgotrajna jeza spremeni človeka v ›prijetno bivališče hudobnega duha‹. Če smo pasivni, namesto da bi bili jezni na hudiča, mu dajemo prostor. Morali bi se upreti, se dejavno boriti proti njemu, in ta pravična jeza je pomemben del nasilne drže.] ²⁸ Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] datil[dati: ali, razdeliti.] tistemu, ki potrebuje. ²⁹ Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz vaših ust, temveč to, kar je dobro, vm[v…: ali, da izgradi donosnost.] prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem. ³⁰ In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste zapečateni do dneva odkupitve. ³¹ Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje odstranjeno od vas, z vso zlobnostjo [vred]; ³² in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.8[2 Kor 2,10]