Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Jeremijeve žalostinke (Žal)

Žal, 4. poglavje

¹ [ALEF א] Kako je zlato postalo zatemnjeno! Kako se je najbolj čisto zlato spremenilo! Kamni svetišča so izliti na vrhu vsake ulice. ² [BET ב] Dragoceni sionski sinovi, primerljivi čistemu zlatu, kako so cenjeni, kakor lončeni vrči, delo lončarjevih rok! ³ [GIMEL ג] Celo morskea[morske…: ali, morska teleta.] pošasti iztegnejo prsi, dajejo piti svojim mladičem. Hči mojega ljudstva je postala kruta, podobna nojem v divjini. ⁴ [DALET ד] Jezik doječega otroka se zaradi žeje lepi na nebo njegovih ust. Mladi otroci prosijo kruha, pa jim ga nihče ne nalomi. ⁵ [HE ה] Tisti, ki so se prefinjeno hranili, so zapuščeni na ulicah. Tisti, ki so bili vzgojeni v škrlatu, objemajo gnojišča. ⁶ [VAV ו] Kajti kazenb[kazen…: ali, krivičnost.] krivičnosti hčere mojega ljudstva je večja kakor kazen za greh Sódome, ki je bila v hipu zrušena1[1 Mz 19,25] in nobene roke se je niso dotaknile. ⁷ [ZAJIN ז] Njeni nazirci so bili čistejši od snega, bolj so bili beli kakor mleko, po telesu so bili bolj rdečkasti kakor rubini, njihova gladkost je bila [podobna] safirju. ⁸ [HET ח] Njihov videz je bolj črnc[črn…: hebr. temnejši kakor črnina.] kakor oglje; na ulicah niso prepoznavni. Njihova koža se lepi na njihove kosti; izsušena je, postala je kakor palica. ⁹ [TET ט] Tisti, ki so umorjeni z mečem, so boljši kakor tisti, ki so umorjeni z lakoto, kajti ti hirajo,d[hirajo…: hebr. iztekajo.] zadeti zaradi potrebe po poljskem sadu. ¹⁰ [JOD י] Roke sočutnih žensk so kuhale2[2 Kr 6,29; 5 Mz 28,57] svoje otroke. Bili so njihova hrana v uničenju hčere mojega ljudstva. ¹¹ [KAF כ] Gospod je dovršil svojo razjarjenost; izlil je svojo kruto jezo in prižgal ogenj na Sionu in ta je požrl njegove temelje. ¹² [LAMED ל] Kralji zemlje in vsi prebivalci zemeljskega [kroga]3[[Iz 40,22]] niso hoteli verjeti, da bosta nasprotnik in sovražnik vstopila v velika vrata Jeruzalema.

¹³ [MEM מ]4[Jer 5,31; Jer 23,21] Zaradi grehov njenih prerokov in krivičnosti njenih duhovnikov, ki so prelivali kri pravičnih v njeni sredi, ¹⁴ [NUN נ] klatili so se kakor slepi možje po ulicah, oskrunili so se s krvjo, tako da see[se…: ali, niso mogli drugače kakor, da so se dotaknili.] možje niso mogli dotakniti njihovih oblek. ¹⁵ [SAMEH ס] Klicali so jim: »Odidite; to jef[to je…: ali, vi nečisti.] nečisto; odidite, odidite, ne dotikajte se.« Ko so pobegnili in se potikali so med pogani govorili: »Nič več ne bodo začasno prebivali tam. ¹⁶ [PE פ] Gospodovag[Gospodova…: ali, Gospodov obraz jih je razdelil.] jeza jih je razdelila; ne bo se več oziral nanje. Niso spoštovali oseb duhovnikov, niso bili naklonjeni starešinam. ¹⁷ [AJIN ע] Kar se tiče nas, so naše oči doslej odpovedovale zaradi naše prazne pomoči. V svojem oprezanju smo oprezali za narodom, ki nas ni mogel rešiti. ¹⁸ [TSADE צ] Lovijo naše korake, da ne moremo iti na svoje trge. Naš konec je blizu, naši dnevi so izpolnjeni, kajti naš konec je prišel. ¹⁹ [KOF ק] Naši preganjalci so hitrejši kakor orli neba. Zasledovali so nas po gorah, na nas so prežali v divjini. ²⁰ [REŠ ר] Dih5[1 Mz 2,7] naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil odveden v njihove jame, o katerem smo rekli: »Pod njegovo senco bomo živeli med pogani.«

²¹ [ŠIN ש] Razveseljuj se in bodi vesela, oh edómska hči, ki prebivaš v deželi Uc; prav tako bo čaša prešla k tebi. Opijanjena boš in razgalila se boš.

²² [TAV ת] Kazenh[Kazen…: ali, Tvoja krivičnost.] tvoje krivičnosti je dovršena, oh hči sionska; nič več te ne bo odvedel v ujetništvo. Obiskal bo tvojo krivičnost, oh hči edómska; odkrili[odkril…: ali, odvedel te bo ujeto zaradi tvojih grehov.] bo tvoje grehe.