Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga Samuelova knjiga (2 Sam)

2 Sam, 7. poglavje

¹ Pripetilo se je, koa[Okoli leta 1042 pr. Kr.] je kralj1[1 Krn 17,1-27] sedel v svoji hiši in mu je vsenaokrog Gospod dal počitek, od vseh njegovih sovražnikov, ² da je kralj rekel preroku Natánu: »Poglej torej, jaz prebivam v cedrovi hiši, toda Božja skrinja prebiva znotraj zaves.« ³ Natán je rekel kralju: »Pojdi, stôri vse, kar je v tvojem srcu, kajti Gospod je s teboj.«

⁴ To noč pa se je pripetilo, da je beseda od Gospoda prišla Natánu, rekoč: ⁵ »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod: ›Mar mi boš zgradil hišo, da prebivam v njej? ⁶ Medtem ko nisem prebival v katerikoli hiši od časa, ko sem Izraelove otroke privedel iz Egipta, celo do tega dne, temveč sem hodil v šotoru in v šotorskem svetišču. ⁷ Na vseh krajih, kjer sem hodil z vsemi Izraelovimi otroki, sem mar govoril besedo s katerimkoli2[1 Krn 17,6] izmed Izraelovihb[Izraelovih…: ali, sodnikov.] rodov, ki sem jim zapovedal, naj pasejo moje ljudstvo Izraela, rekoč: ›Zakaj mi ne zgradite cedrove hiše?‹ ⁸ Sedaj boš torej tako rekel mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod nad bojevniki: ›Vzel3[1 Sam 16,12; Ps 78,70] sem te iz ovčje staje, odc[od…: hebr. izza ovc.] sledenja za ovcami, da bi bil vladar nad mojim ljudstvom, nad Izraelom. ⁹ In bil sem s teboj kamorkoli si šel in odsekal sem vse tvoje sovražnike izpredd[izpred…: hebr. od tvojega obraza.] tvojega pogleda in naredil sem ti veliko ime, podobno imenu velikih mož, ki so na zemlji. ¹⁰ Poleg tega bom določil kraj za svoje ljudstvo Izrael in jih zasadil, da bodo lahko prebivali na svojem kraju in se ne bodo več selili; niti jih otroci zlobnosti ne bodo več stiskali kakor poprej ¹¹ in kot že od časa, ko sem sodnikom zapovedal, naj bodo nad mojim ljudstvom Izraelom in sem ti dal, da počivaš pred vsemi svojimi sovražniki.‹ In Gospod ti tudi govori, da ti bo naredil hišo.

¹² Ko4[1 Kr 8,20] bodo tvoji dnevi izpolnjeni in boš zaspal s svojimi očeti, bom postavil tvoje seme za teboj, ki bo izšlo iz tvoje notranjosti in jaz bom osnoval njegovo kraljestvo. ¹³ On5[1 Kr 5,5; 1 Kr 6,12; 1 Krn 22,10] bo zgradil hišo mojemu imenu in jaz bom na veke osnoval prestol njegovega kraljestva. ¹⁴ 6[Heb 1,5] Jaz bom njegov oče in on bo moj sin. Če7[Ps 89,31-32] stori krivičnost, ga bom karal s človeško šibo in z udarci človeških otrók, ¹⁵ toda moje usmiljenje ne bo odšlo proč od njega, kakor sem ga vzel od Savla, ki sem ga odstranil pred teboj. ¹⁶ Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bo pred teboj osnovano na veke. Tvoj prestol bo osnovan na veke.‹« ¹⁷ Glede na vse te besede in glede na vse to videnje, tako je Natán govoril Davidu.

¹⁸ Potem je vstopil kralj David in se usedel pred Gospodom ter rekel: »Kdo sem jaz, oh Gospod Bog? In kaj je moja hiša, da si me privedel do tu? ¹⁹ In to je bila še majhna stvar v tvojem pogledu, oh Gospod Bog, toda govoril si tudi o hiši tvojega služabnika za oddaljeni čas, ki pride. Ali je to človeškie[človeški…: hebr. človeška postava.] način, oh Gospod Bog? ²⁰ Kaj ti še lahko reče David? Kajti ti, Gospod Bog, poznaš svojega služabnika. ²¹ Zaradi svojih besed in glede na svoje srce si storil vse te velike stvari, da pripraviš svojega služabnika, da jih pozna. ²² Zakaj ti si velik, oh Gospod Bog, kajti nikogar ni podobnega tebi niti ni nobenega Boga poleg tebe, glede na vse, kar smo slišali z svojimi ušesi. ²³ In kateri8[5 Mz 4,7] narod na zemlji je podoben tvojemu ljudstvu, celó podoben Izraelu, ki ga je Bog odšel odkupit za svoje ljudstvo in da mu naredi ime in da za vas stori velike stvari in strašne, za tvojo deželo, pred tvojim ljudstvom, ki si ga iz Egipta odkupil k sebi, pred narodi in njihovimi bogovi? ²⁴ Kajti ti si sebi potrdil svoje ljudstvo Izrael, da ti bo ljudstvo na veke, in ti, Gospod, si postal njihov Bog. ²⁵ Sedaj, oh Gospod Bog, beseda, ki si jo spregovoril glede svojega služabnika in glede njegove hiše, utrdi jo na veke in stôri, kakor si rekel. ²⁶ Tvoje ime naj bo poveličano na veke, rekoč: ›Gospod nad bojevniki je Bog nad Izraelom in hiša tvojega služabnika Davida naj bo osnovana pred teboj.‹ ²⁷ Kajti ti, oh Gospod nad bojevniki, Izraelov Bog, si razodel svojemu služabniku, rekoč: ›Zgradil ti bom hišo.‹ Zato je tvoj služabnik odkrilf[odkril…: hebr. odprl uho.] v svojem srcu, da k tebi moli to molitev. ²⁸ In sedaj, oh Gospod Bog, ti si ta Bog in tvoje9[Jn 17,17] besede so resnične in svojemu služabniku si obljubil to dobroto, ²⁹ zato najg[naj…: hebr. bodi zadovoljen in blagoslovi.] ti sedaj ugaja, da blagosloviš hišo svojega služabnika, da bo ta lahko na veke trajala pred teboj, kajti ti, oh Gospod Bog, si to govoril in s tvojim blagoslovom naj bo hiša tvojega služabnika blagoslovljena na veke.«