Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga Samuelova knjiga (2 Sam)

2 Sam, 20. poglavje

¹ Zgodiloa[Okoli leta 1022 pr. Kr.] se je, da je bil tam Beliálov mož, katerega ime je bilo Ševá, Bihríjev sin, Benjaminovec. Ta je zatrobil na šofár in rekel: »Mi nimamo deleža v Davidu niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. Vsak mož k svojim šotorom, oh Izrael.« ² Tako je vsak mož iz Izraela odšel gor izza Davida in sledil Bihríjevem sinu Ševáju; toda Judovi možje, od Jordana, celo do Jeruzalema, so se trdno pridružili njihovemu kralju.

³ David je prišel k svoji hiši v Jeruzalemu in kralj je vzel deset žensk, svojih priležnic,1[2 Sam 16,22] ki jih je pustil, da varujejo hišo in jih zaprl v ječob[ječo: hebr. hišo ječe.] in jih hranil, toda ni šel noter k njim. Tako so bile zaprtec[zaprte: hebr. zvezane.] do dneva svoje smrti, živečed[živeče…: hebr. v vdovstvu življenja.] v vdovstvu.

⁴ Potem je kralj rekel Amasáju: »V treh dneh mi zberie[zberi: hebr. pokliči.] može iz Juda in ti bodi tu prisoten.« ⁵ Tako je Amasá odšel, da zberef[zbere: hebr. skliče.] Judove može, toda zadržal se je dlje kakor postavljen čas, ki mu je bil določen. ⁶ David je rekel Abišáju: »Sedaj nam bo Bihríjev sin Ševá storil več škode, kakor jo je storil Absalom. Vzemi služabnike svojega gospoda in ga zasleduj, da si ne pridobi utrjenih mest in namg[nam…: hebr. se osvobodi pred našimi očmi.] pobegne.« ⁷ Tam so odšli ven za njim Joábovi možje, Keretéjci,2[2 Sam 8,16] Péletovci in vsi mogočni možje. Odšli so iz Jeruzalema, da zasledujejo Bihríjevega sina Ševája. ⁸ Ko so bili pri velikem kamnu, ki je v Gibeónu, je Amasá šel pred njimi. Joábova obleka, ki jo je oblekel, je bila opasana k njemu in na njej pas s pritrjenim mečem na svojih ledjih, v svoji nožnici in ko je šel naprej, je ta padel ven. ⁹ Joáb je rekel Amasáju: » Ali si pri zdravju, moj brat?« Joáb je z desnico prijel Amasája za brado, da ga poljubi. ¹⁰ Toda Amasá ni pazil na meč, ki je bil v Joábovi roki. Tako ga je z njim udaril v peto rebro in njegovo notranjost prelil na tla in ni gah[ga…: hebr. podvojil svojega udarca.] ponovno udaril in je umrl. Tako sta Joáb in njegov brat Abišáj zasledovala Bihríjevega sina Ševája. ¹¹ Eden izmed Joábovih mož je stal poleg njega ter rekel: »Kdor je naklonjen Joábu in kdor je za Davida, ta naj gre za Joábom.« ¹² Amasá se je valjal v krvi na sredi glavne ceste. In ko je mož videl, da je vse ljudstvo obstalo, je Amasája odstranil z glavne ceste na polje in nanj vrgel oblačilo, ko je videl, da je vsak, kdor je prišel mimo, mirno obstal. ¹³ Ko je bil odstranjen z glavne ceste, je vse ljudstvo odšlo naprej za Joábom, da zasledujejo Bihríjevega sina Ševája.

¹⁴ Ta je šel skozi vse Izraelove rodove do Abéle in do Bet Maáhe in do vseh Bihríjevcev in zbrani so bili skupaj ter šli tudi za njim. ¹⁵ Prišli so in ga oblegali v Abél Bet Maáhi in nasuli so nasip zoper mesto in le-ta je stal v jarku.i[v jarku: ali, nasproti zunanjemu obzidju.] In vse ljudstvo, ki je bilo z Joábom, je uničevaloj[uničevalo…: hebr. poškodovalo.] obzidje, da ga zrušijo.

¹⁶ Potem je modra ženska iz mesta zaklicala: »Poslušajte, poslušajte. Recite, prosim vas, Joábu: ›Pridi blizu sèm, da lahko govorim s teboj.‹« ¹⁷ Ko je ta prišel bliže k njej, je ženska rekla: » Ali si ti Joáb?« Odgovoril je: »Jaz sem.« Potem mu je rekla: »Poslušaj besede svoje pomočnice.« Odgovoril je: »Poslušam.« ¹⁸ Potem je spregovorila, rekoč: »Vk[V…: ali, Na začetku so jasno govorili, rekoč: ›Zagotovo bodo vprašali v Abélu‹ in tako naredili konec.] starih časih so bili navajeni govoriti, rekoč: ›Zagotovo bodo vprašali za nasvet v Abélu,‹ in tako so končali zadevo. ¹⁹ Jaz sem ena izmed tistih, ki so v Izraelu mirni in zvesti, ti pa si prizadevaš, da uničiš mesto in mater v Izraelu. Zakaj hočeš pogoltniti Gospodovo dediščino?« ²⁰ Joáb je odgovoril in rekel: »Daleč bodi to, daleč bodi to od mene, da bi pogoltnil ali uničil. ²¹ Zadeva ni takšna, temveč človek z Efrájimskega pogorja, pol[po: hebr. po njegovem.] imenu Bihríjev sin Ševá, je vzdignil svojo roko zoper kralja, celó zoper Davida. Samo njega izročite in odšel bom od mesta.« Ženska je rekla Joábu: »Glej, njegova glava ti bo vržena čez obzidje.« ²² Potem je ženska, v svoji modrosti, odšla k vsemu ljudstvu. Odsekali so glavo Bihríjevega sina Ševája in jo vrgli ven k Joábu. Ta je zatrobil na šofár in umaknilim[umaknili…: hebr. razpršeni so bili.] so se od mesta, vsak mož k svojemu šotoru. In Joáb se je vrnil h kralju v Jeruzalem.

²³ Torej Joáb3[2 Sam 8,16] je bil nad vso Izraelovo vojsko. Jojadájev sin Benajá je bil nad Keretéjci in nad Péletovci; ²⁴ Adorám je bil nad davkom; Ahilúdov sin Józafat je bil letopisec;n[letopisec: ali, tisti, ki si zapomni.] ²⁵ Ševá je bil pisar; Cadók in Abjatár sta bila duhovnika; ²⁶ in tudi Jaírovec Irá je bil glavnio[glavni…: ali, princ.] častnik pri Davidu.