Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga sodnikov (Sod)

Sod, 2. poglavje

¹ Gospodov angela[angel: ali, poslanec.] je prišel gor od Gilgála k Bohímu in rekel: »Primoral sem vas iti gor, ven iz Egipta in vas privedel v deželo, ki sem jo prisegel vašim očetom. Rekel sem: ›Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami. ² In vi1[5 Mz 7,2] ne boste sklenili nobene zaveze s prebivalci te dežele; zrušili2[5 Mz 12,3] boste njihove oltarje.‹ Toda niste ubogali mojega glasu. Zakaj ste to storili?‹ ³ Zato sem tudi rekel: ›Ne bom jih pognal izpred vas, temveč vam bodo kakor trni na vaših straneh3[Joz 23,13] in njihovi bogovi vam bodo zanka.‹«4[2 Mz 23,33; 2 Mz 34,12] ⁴ Pripetilo se je, ko je Gospodov angel te besede povedal vsem Izraelovim otrokom, da je ljudstvo povzdignilo svoj glas in zajokalo. ⁵ Ime tega kraja so imenovali Bohímb[Bohím: to je, Jokajoči.] in tam so darovali Gospodu.

⁶ Ko je Józue pustil ljudstvu oditi,c[Okoli leta 1444 pr. Kr.] so Izraelovi otroci odšli, vsak mož v svojo dediščino, da deželo vzamejo v last. ⁷ Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so preživelid[preživeli…: hebr. podaljšali dneve za Józuetom.] Józueta, ki so videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil za Izrael. ⁸ Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, je umrl, star sto deset let.e[Okoli leta 1426 pr. Kr.] ⁹ Pokopali so ga na meji njegove dediščine, v Timnát Heresu,f[Timnát Heresu: tudi imenovanemu, Timnát Serahu.] na gori Efrájim, na severni strani Gáaševega hriba. ¹⁰ Tudi ves ta rod je bil zbran k svojim očetom in tam je za njimi vstal drug rod, ki ni poznal Gospoda niti še ne del, ki jih je ta storil za Izrael.

¹¹ Izraelovi otroci so počeli zlo v Gospodovih očeh in služili Báalom. ¹² Zapustilig[Okoli leta 1406 pr. Kr.] so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je privedel iz egiptovske dežele in sledili drugim bogovom, bogovom ljudstev, ki so bili okoli njih, se jim priklanjali in Gospoda izzivali k jezi. ¹³ Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astarti.

¹⁴ Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in izročil jih je v roke plenilcev, ki so jih oplenili in jih prodal5[Ps 44,12; Iz 50,1] v roke njihovih sovražnikov naokoli, tako da ne bi mogli več obstati pred svojimi sovražniki. ¹⁵ Kamorkoli so odšli, je bila zoper njih Gospodova roka za zlo, kakor je Gospod rekel in kakor6[3 Mz 26,1; 5 Mz 28,1] jim je Gospod prisegel. Bili so silno stiskani.

¹⁶ Kljub temu je Gospod dvigoval sodnike, ki so jih osvobajalih[osvobajali: hebr. reševali.] iz roke tistih, ki so jih plenili. ¹⁷ Vendar niso hoteli prisluhniti svojim sodnikom, temveč so se odšli vlačugat za drugimi bogovi in se jim priklanjali. Hitro so se obrnili iz poti, po kateri so hodili njihovi očetje z uboganjem Gospodovih zapovedi, toda oni niso tako storili. ¹⁸ Ko jim je Gospod dvignil sodnike, potem je bil Gospod s sodnikom in jih vse sodnikove dni osvobajal iz roke njihovih sovražnikov, kajti to je pokesalo Gospoda zaradi njihovega stokanja, zaradi tistih, ki so jih zatirali in jih slabili. ¹⁹ Pripetilo pa se je, ko7[Sod 3,11] je bil sodnik mrtev, da so se vrnili in se izpridilii[izpridili…: ali, so bili bolj izprijeni.] bolj kakor njihovi očetje v sledenju drugim bogovom, da jim služijo in se jim priklanjajo. Niso odnehalij[odnehali…: hebr. ničesar pustili pasti od svojih.] od svojih početij niti od svoje trmoglave poti.

²⁰ Gospodova jeza je bila vroča zoper Izrael in rekel je: »Zato, ker je to ljudstvo prekršilo mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njihovim očetom in niso prisluhnili mojemu glasu, ²¹ odslej tudi jaz pred njimi ne bom podil kateregakoli izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl, ²² da bom lahko po njih preizkusil Izraela, če se bodo držali Gospodove poti, da hodijo po njej, kakor so se je držali njihovi očetje ali ne.« ²³ Zato je Gospod pustilk[pustil: ali, prenašal.] tiste narode, ne da bi jih naglo pognal ven niti jih ni izročil v Józuetovo roko.