Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Jeremija (Jer)

Jer, 20. poglavje

¹ Toreja[Okoli leta 605 pr. Kr.] Pašhúr, Imêrjev1[1 Krn 24,14] sin, duhovnik, ki je bil tudi glavni voditelj v Gospodovi hiši, je slišal, da je Jeremija prerokoval te stvari. ² Potem je Pašhúr udaril preroka Jeremija in ga vtaknil v klade, ki so bile pri Benjaminovih visokih velikih vratih, ki so bila pri Gospodovi hiši. ³ Naslednji dan se je pripetilo, da je Pašhúr privedel Jeremija iz klad. Potem mu je Jeremija rekel: » Gospod tvojega imena ne imenuje Pašhúr, temveč Magor misabib.b[Magor misabib: to je, Strah vsenaokrog.] ⁴ Kajti tako govori Gospod: ›Glej, naredil te bom za strahoto tebi in vsem tvojim prijateljem. Ti bodo padli pod mečem svojih sovražnikov in tvoje oči bodo to gledale in celotnega Juda bom izročil v roko babilonskega kralja in ta jih bo odvedel ujete v Babilon in jih umoril z mečem. ⁵ Poleg tega bom2[2 Kr 20,17] izročil vso moč tega mesta, ves njegov trud, vse njegove dragocene stvari in vse zaklade Judovih kraljev bom dal v roko njihovih sovražnikov, ki jih bodo oplenili, jih vzeli in jih odnesli v Babilon. ⁶ Ti, Pašhúr in vsi, ki prebivate v tvoji hiši, boste šli v ujetništvo. Prišel boš v Babilon in tam boš umrl in tam boš pokopan, ti in vsi tvoji prijatelji, katerim si prerokoval laži.‹«

⁷ Oh Gospod, zavedel si me in bil sem zaveden.c[zaveden: ali, premamljen.] Močnejši si kakor jaz in si prevladal. Vsak dan sem v posmeh, vsakdo me zasmehuje. ⁸ Kajti odkar sem govoril, sem klical, razglašal nasilje in plen, ker mi je bila Gospodova beseda vsak dan narejena [v] grajo in posmeh. ⁹ Potem sem rekel: »Ne bom ga omenjal niti ne bom več govoril v njegovem imenu.« Toda njegova beseda je bila v mojem srcu kakor goreč3[Ps 39,3] ogenj, zaprta v mojih kosteh, jaz pa sem bil izmučen od prizanašanja in nisem4[Job 32,18-20] mogel zdržati.

¹⁰ Kajti slišal sem psovanje mnogih, strah na vsaki strani. »Ovadite,« so rekli »in ovadili bomo.« Vsid[Vsi…: hebr. Vsak človek mojega miru je opazoval.] moji znanci so opazovali moje oklevanje, rekoč: »Morda bo premamljen in bomo prevladali zoper njega in svoje maščevanje bomo izvedli nad njim.« ¹¹ Toda Gospod je z menoj kakor mogočen strahovitež. Zato5[Jer 17,18; Jer 15,20] se bodo moji preganjalci spotaknili in ne bodo prevladali. Silno bodo osramočeni, kajti ne bodo uspeli. Njihova večna6[Jer 23,40] zmeda ne bo nikoli pozabljena. ¹² Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki preizkušaš7[Jer 11,20; Jer 17,10] pravične in vidiš notranjosti in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem odprl svojo pravdo. ¹³ Prepevajte Gospodu, hvalite Gospoda, kajti dušo ubogega je osvobodil pred roko hudodelcev.

¹⁴ Preklet bodi dan, na katerega sem bil rojen. Naj ne bo blagoslovljen dan, na katerega me je moja mati rodila. ¹⁵ 8[Job 3,3; Jer 15,10] Preklet bodi človek, ki je prinesel novice mojemu očetu, rekoč: »Fantek se ti je rodil,« in ga tako naredil zelo veselega. ¹⁶ Naj bo ta človek kakor mesta, ki jih je Gospod razdejal9[1 Mz 19,25] in se ni pokesal. Naj sliši jok zjutraj in vriskanje opoldan, ¹⁷ ker me ni usmrtil od maternice; ali da bi bila moja mati moj grob in njena maternica vedno obilnae[obilna: hebr. noseča.] z menoj. ¹⁸ 10[Job 3,20] Zakaj sem prišel ven iz maternice, da vidim trud in bridkost, da bi bili moji dnevi použiti s sramoto?