Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Knjiga preroka Ezekiela (Ezk)

Ezk, 3. poglavje

¹ Poleg tega mi je rekel: »Človeški sin, jej, kar najdeš. Pojej ta zvitek in pojdi, govôri Izraelovi hiši.« ² Tako sem odprl svoja usta in dal mi je, da sem pojedel ta zvitek. ³ Rekel mi je: »Človeški sin, stôri svojemu trebuhu, da jé in svojo notranjost napolni s tem zvitkom, ki ti ga dajem.« Potem sem to pojedel1[Raz 10,9] in v mojih ustih je bil zaradi sladkosti kakor med.

⁴ Rekel mi je: »Človeški sin, pojdi, stopi k Izraelovi hiši in jim govôri z mojimi besedami. ⁵ Kajti nisi poslan k ljudstvu tujegaa[tujega…: hebr. globokih ustnic in težkega jezika.]2[Ezk 3,6] govora in trdega jezika, temveč k Izraelovi hiši, ⁶ ne k mnogim ljudstvom tujegab[tujega…: hebr. globokih ustnic in težkega jezika.] govora in trdega jezika, katerih besed ne moreš razumeti. Zagotovo,c[Zagotovo…: ali, Če sem te jaz poslal itd. Ali ti ne bi prisluhnili?] če bi te poslal k njim, bi ti prisluhnili. ⁷ Toda Izraelova hiša ti ne bo hotela prisluhniti, kajti nočejo mi prisluhniti, kajti vsa Izraelova hiša je predrznad[predrzna…: hebr. trdega čela in trdega srca.] in trdosrčna. ⁸ Glej, tvoj obraz sem otrdil zoper njihove obraze in tvoje čelo zoper njihova čela. ⁹ Kakor je diamant trši kakor kremen, [tako] sem naredil tvoje čelo. Ne boj3[Jer 1,8] se jih niti ne bodi zaprepaden ob njihovih pogledih, kajti uporna hiša so.« ¹⁰ Poleg tega mi je rekel: »Človeški sin, vse moje besede, ki ti jih bom govoril, sprejmi v svoje srce in poslušaj s svojimi ušesi. ¹¹ Pojdi, stopi k tistim iz ujetništva, k otrokom svojega ljudstva in jim govôri ter jim povej: ›Tako govori Gospod Bog, bodisi bodo poslušali ali bodisi se bodo zadržali.‹« ¹² Potem me je duh vzel gor in za seboj sem zaslišal glas velikega hitenja, rekoč: »Blagoslovljena bodi Gospodova slava iz njegovega kraja.« ¹³ Slišal sem tudi šum peruti živih ustvarjenih bitij, ki so se dotikalae[dotikala: hebr. poljubila.] druga druge in hrup koles nasproti njih in šum velikega hitenja. ¹⁴ Tako me je duh dvignil in me odnesel in šel sem v grenkobi,f[v grenkobi: hebr. grenek.] v vročicig[vročici: hebr. vroči jezi.] svojega duha, toda Gospodova roka je bila močna nad menoj.

¹⁵ Potem sem prišel k tistim iz ujetništva pri Tel Abíbu,h[Tel Abíb: hebr. Tel Abív, תֵּל אָבִיב, se nanaša na kraj v Babiloniji, kjer so živeli judovski izgnanci. Ime v tem kontekstu verjetno pomeni ›hrib obilja‹ ali ›hrib pomladi‹, odvisno od razlage. Sedanje mesto Tel Aviv v Izrelu je bilo ustanovljeno leta 1909 kot judovska naselbina severno od starodavnega pristaniškega mesta Jafa.] ki prebivajo pri reki Kebár in se usedel, kjer so sedeli in osupel ostal tam med njimi sedem dni.

¹⁶ Pripetilo se je ob koncu sedmih dni, da je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč: ¹⁷ 4[Ezk 33,7] »Človeški sin, naredil sem te stražarja Izraelovi hiši, zato poslušaj besedo pri mojih ustih in jim daj svarilo od mene. ¹⁸ Ko rečem zlobnemu: ›Gotovo boš umrl,‹ pa mu ne daješ svarila niti ne govoriš, da zlobnega posvariš pred njegovo zlobno potjo, da bi rešil njegovo življenje, bo ta isti zlobni človek umrl v svoji krivičnosti, toda njegovo kri bom zahteval iz tvoje roke. ¹⁹ § Vendar če posvariš zlobnega, pa se ta ne odvrne od svoje zlobnosti niti od svoje zlobne poti, bo umrl v svoji krivičnosti, toda ti si osvobodil svojo dušo.« ²⁰ Ponovno: »Kadar se pravičen5[Ezk 18,24] človek odvrne od svoje pravičnosti in zagreši krivičnost in predenj položim kamen spotike, bo umrl; ker mu nisi dal svarila, bo umrl v svojem grehu in njegove pravičnosti, kii[ki…: hebr. se ne bo….] jo je storil, se ne bo spominjalo, temveč bom njegovo kri zahteval iz tvoje roke. ²¹ Vendar če posvariš pravičnega človeka, da pravični ne greši in ta ne greši, bo zagotovo živel, ker je posvarjen; tudi ti si osvobodil svojo dušo.«

²² Tam je bila nad menoj Gospodova roka in rekel mi je: »Vstani, pojdi naprej na ravnino in tam bom govoril s teboj.« ²³ Potem sem vstal in odšel naprej na ravnino. Glej, tam je stala Gospodova slava kakor slava, ki sem jo videl6[Ezk 1,1] pri reki Kebár, in padel sem na svoj obraz. ²⁴ Potem je vame vstopil duh in me postavil na moja stopala in spregovoril z menoj ter mi rekel: »Pojdi, zapri se znotraj svoje hiše. ²⁵ Toda ti, oh človeški sin, glej, nate bodo dali vezi in te zvezali z njimi in ne boš šel ven mednje, ²⁶ jaz pa bom tvoj jezik prilepil k nebu tvojih ust, da boš nem in jim ne boš grajavec,j[grajavec: hebr. človek grajanja.] kajti uporna hiša so. ²⁷ Toda ko jaz spregovorim s teboj, bom odprl tvoja usta in ti jim boš rekel: ›Tako govori Gospod Bog: ›Kdor posluša, naj sliši, in kdor se zadrži, naj se zadržuje, kajti uporna hiša so.‹«