Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Prva knjiga kraljev (1 Kr)

1 Kr, 12. poglavje

¹ Rehabám1[2 Krn 10,1] je odšel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja. ² Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še v Egiptu,2[1 Kr 11,40] slišal o tem (kajti pobegnil je izpred prisotnosti kralja Salomona in je Jerobeám prebival v Egiptu), ³ da so poslali in ga poklicali. Jerobeám in vsa Izraelova skupnost pa je prišla in spregovorila Rehabámu, rekoč: ⁴ »Tvoj oče je naš jarem3[1 Kr 4,7; [2 Krn 10,4-5]] naredil boleč. Sedaj torej olajšaj bolečo službo svojega očeta in njegov težek jarem, ki ga je položil na nas in mi ti bomo služili.« ⁵ Rekel jim je: »Odidite še za tri dni, potem ponovno pridite k meni.« In ljudstvo je odšlo.

⁶ Kralj Rehabám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je še živel in rekel: »Kako svetujete, da lahko odgovorim temu ljudstvu?« ⁷ Odgovorili so mu, rekoč: »Če hočeš biti ta dan služabnik temu ljudstvu in jim hočeš služiti in jim odgovoriti in jim govoriti dobre besede, potem bodo tvoji služabniki na veke.« ⁸ Toda zapustil je nasvet starcev, ki so mu ga dali in se posvetoval z mladeniči, ki so odrasli z njim in ki so stali pred njim ⁹ in jim rekel: »Kakšen nasvet dajete vi, da lahko odgovorimo temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ›Naredi jarem, ki ga je tvoj oče položil nad nas, lažji?‹« ¹⁰ Mladeniči, ki so zrasli z njim, so mu govorili, rekoč: »Tako boš govoril temu ljudstvu, ki ti je govorilo, rekoč: ›Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga olajšaj;‹ tako jim boš rekel: ›Moj mali prst bo debelejši kakor očetova ledja. ¹¹ Kakor vam je moj oče naložil težek jarem, bom sedaj dodal vašemu jarmu. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‹«

¹² Tako je Jerobeám in vse ljudstvo tretji dan prišlo k Rehabámu, kakor je kralj določil, rekoč: »Ponovno pridite k meni tretji dan.« ¹³ Kralj je ljudstvu surovoa[surovo: hebr. trdo.] odgovoril in zapustil nasvet starcev, ki so mu ga dali. ¹⁴ Spregovoril jim je glede na nasvet mladeničev, rekoč: »Moj oče je vaš jarem naredil težek, jaz pa bom vašemu jarmu dodal. Moj oče vas je kaznoval tudi z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.« ¹⁵ Zatorej kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti stvar je bila od Gospoda, da bi lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je Gospod po Šilčanu Ahíju4[1 Kr 11,11] govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

¹⁶ Torej ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni prisluhnil, je ljudstvo odgovorilo kralju, rekoč: »Kakšen delež imamo v Davidu? Niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. K svojim šotorom, oh Izrael. Sedaj poglej k svoji hiši, David.« Tako je Izrael odšel v svoje šotore. ¹⁷ Toda kar se tiče Izraelovih otrók, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehabám. ¹⁸ Potem je kralj Rehabám poslal Adoráma,b[Adorám: hebr. Gospod višave.] ki je bil nad davkom in ves Izrael ga je kamnal s kamni, da je umrl. Zato jec[je…: hebr. se je kralj Rehabám okrepil.] kralj Rehabám pohitel, da se spravi k svojemu bojnemu vozu, da pobegne v Jeruzalem. ¹⁹ Tako sed[se…: ali, je Izrael odpadel od Davidove hiše.] je Izrael uprl zoper Davidovo hišo do današnjega dne. ²⁰ Pripetilo se je, ko je ves Izrael slišal, da je Jerobeám ponovno prišel, da so poslali in ga poklicali k skupnosti in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Tam ni bilo nikogar, ki je sledil Davidovi hiši, razen5[1 Kr 11,13] samo Judovega rodu.

²¹ Ko je Rehabám prišel v Jeruzalem, je zbral vso Judovo hišo, z Benjaminovim rodom, sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se bojujejo zoper Izraelovo hišo, da kraljestvo ponovno privedejo k Salomonovemu sinu Rehabámu. ²² Toda beseda6[2 Krn 11,2] od Boga je prišla k Šemajáju,e[Šemajá: hebr. Jahve je slišal.] Božjemu možu, rekoč: ²³ »Govôri Salomonovemu sinu Rehabámu, Judovemu kralju in vsej Judovi in Benjaminovi hiši in preostanku ljudstva, rekoč: ²⁴ ›Tako govori Gospod: ›Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper vaše brate, Izraelove otroke. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je od mene.‹« Prisluhnili so torej Gospodovi besedi in se vrnili, da odidejo, glede na Gospodovo besedo.

²⁵ Potem je Jerobeám na Efrájimskem pogorju zgradil Sihem in tam prebival in odšel od tam ter zgradil Penuél.f[Penuél: hebr. Božji obraz.] ²⁶ Jerobeám je v svojem srcu rekel: »Sedaj se bo kraljestvo vrnilo k Davidovi hiši. ²⁷ Če gre to ljudstvo gor, da opravi klavno daritev v Gospodovi hiši, v Jeruzalemu, potem se bo srce tega ljudstva ponovno obrnilo k njihovemu gospodu, k Judovemu kralju Rehabámu, mene pa bodo ubili in ponovno odšli k Judovemu kralju Rehabámu.« ²⁸ Nakar se je kralj posvetoval in naredil dve teleti iz zlata ter jim rekel: »To je za vas preveč, da greste gor v Jeruzalem. Poglejte7[2 Mz 32,8] svoje bogove, oh Izrael, ki so te privedli gor iz egiptovske dežele.«8[[Raz 7,5]] ²⁹ Eno je postavil v Betelu,g[Betel: hebr. Božja hiša.] drugo pa v Danu.h[Dan: hebr. sodnik.]9[[Am 5,5]] ³⁰ Ta stvar je postala greh, kajti ljudstvo je odšlo, da bi oboževalo pred enim, celó k Danu. ³¹ Naredil je hišo visokih krajev in iz najnižjih izmed ljudstva naredil duhovnike, ki niso bili izmed Lévijevih sinov. ³² Jerobeám je odredil praznovanje v osmem mesecu, na petnajsti dan meseca, podobno prazniku, ki je v Judu in darovali[daroval…: hebr. šel gor do oltarja.] na oltarju. Tako je storil v Betelu, žrtvovalj[žrtvoval…: hebr. da bi žrtvoval teletoma.] je teletoma, ki ju je naredil in v Betelu je postavil duhovnike visokih krajev, ki jih je naredil. ³³ Tako je daroval na oltarju, ki ga je naredil v Betelu, na petnajsti dan osmega meseca, celó v mesecu, ki ga je zasnoval iz svojega srca in odredil praznovanje Izraelovim otrokom in darovalk[daroval…: ali, šel gor k oltarju.] na oltarju inl[in…: hebr. da zažge kadilo.] zažgal kadilo.