Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Dejanja apostolov (Apd)

Apd, 6. poglavje

¹ In v tistih dneh, ko je bilo število učencev pomnoženo, je nastalo mrmranje Grkov zoper Hebrejce, ker so bile njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. ² Potem je dvanajsterica k sebi poklicala množico učencev in rekla: »To ni razlog, da bi opuščali Božjo besedo in stregli [pri] mizah. ³ Zatorej bratje, poiščite med seboj sedem mož, na dobrem glasu, polnih Svetega Duha in modrosti, ki jim lahko določimo to opravilo. ⁴ Toda mi se bomo predali v nenehno molitev in službo besede.«

⁵ In ta beseda je ugajala vsej množici. In izbrali so Štefana, moža, polnega vere in Svetega Duha in Filipa in Prohorja in Nikánorja in Timona in Parmenája ter Nikolaja, spreobrnjenca iz Antiohije, ⁶ ki so jih postavili pred apostole. In ko so molili, so nanje položili svoje roke. ⁷ In Božja beseda je rasla in število učencev v Jeruzalemu se je silno pomnožilo in velika skupina duhovnikov je bila pokorna tej veri. ⁸ § In Štefan je, poln verea[vere: nekateri gr. rokopisi: milosti.] in moči, delal med ljudmi velike čudeže in čudežne moči.

⁹ Potem so vstali nekateri iz sinagoge, ki se je imenovala sinagoga Osvobojencevb[Osvobojencev: gr. Libertinos; osvobojeni judovski sužnji ali njihovi potomci, nasprotniki Štefana, ki so se zbirali v posebni sinagogi.] in Cirencev in Aleksandríncev in teh iz Kilikije ter iz Azije in so razpravljali s Štefanom. ¹⁰ In niso se mogli upirati modrosti in duhu, po katerem je govoril. ¹¹ Tedaj so podkupili može, ki so rekli: »Slišali smo ga govoriti bogokletne besede zoper Mojzesa in zoper Boga.«1[[3 Mz 24,16]; [Mt 9,3]; [Mt 26,65]; [Mr 2,6-7]; [Mr 14,64]; [Lk 5,21]; [Jn 10,33-36]] ¹² In razvneli so ljudi in starešine ter pisarje in prišli nad njega in ga zgrabili ter ga privedli k vélikemu zboru ¹³ in postavili krive priče, ki so rekle: »Ta človek ne preneha govoriti bogokletnih besed proti temu svetemu prostoru in postavi, ¹⁴ kajti slišali smo ga govoriti, da bo ta Jezus Nazarečan uničil ta kraj in spremenil običaje,c[običaje: ali, obrede.] ki nam jih je izročil Mojzes.« ¹⁵ In vsi, ki so sedeli v vélikem zboru, so neomajno zrli vanj in videli njegov obraz, kot bi bil obraz angela.