Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga knjiga kraljev (2 Kr)

2 Kr, 10. poglavje

¹ Ahába[Leta 884 pr. Kr.] je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pisma in jih poslal v Samarijo k vladarjem Jezreéla, k starešinam in tistim,b[tistim: hebr. negovalcem.] ki so vzgajali Ahábove otroke, rekoč: ² »Torej takoj, ko to pismo pride k vam, glede na to, da so sinovi vašega gospodarja z vami in so tam z vami bojni vozovi in konji, tudi utrjeno mesto in bojna oprema, ³ izberite najboljšega in najprimernejšega izmed sinov svojega gospodarja in ga postavite na prestol njegovega očeta in se borite za hišo svojega gospodarja.« ⁴ Toda silno so se bali in rekli: »Glej, dva kralja nista obstala pred njim, kako bomo torej obstali mi?« ⁵ In ta, ki je bil nad hišo in ta, ki je bil nad mestom, tudi starešine in vzgojitelji otrok, so poslali k Jehúju, rekoč: »Tvoji služabniki smo in storili bomo vse, kar nam boš naročil. Ne bomo postavili nobenega kralja. Stôri to, kar je dobro v tvojih očeh.« ⁶ Potem jim je drugič napisal pismo, rekoč: »Če ste mojic[moji: hebr. zame.] in če boste prisluhnili mojemu glasu, vzemite glave mož sinov svojega gospodarja in do jutri ob tem času pridite k meni v Jezreél.« Torej kraljevi sinovi, ki jih je bilo sedemdeset oseb, so bili z mestnimi velikaši, ki so jih vzgajali. ⁷ Pripetilo se je, ko je pismo prišlo do njih, da so vzeli kraljeve sinove in usmrtili sedemdeset oseb in njihove glave dali v košare in mu jih poslali v Jezreél.

⁸ Tja je prišel poslanec in mu povedal, rekoč: »Prinesli so glave kraljevih sinov.« Rekel je: »Do jutra jih naložite na dva kupa ob vhodu v velika vrata.« ⁹ Zjutraj se je pripetilo, da je odšel ven, obstal in vsemu ljudstvu rekel: » Bodite pravični. Glejte, koval sem zaroto zoper svojega gospodarja in ga usmrtil, toda kdo je usmrtil vse te? ¹⁰ Védite torej, da ne bo padlo na zemljo ničesar od Gospodove besede, ki jo je Gospod govoril glede Ahábove hiše, kajti Gospod je storil to, kar je govoril po1[1 Kr 21,29] svojemd[svojem…: hebr. roki služabnika Elija.] služabniku Eliju.« ¹¹ Tako je Jehú usmrtil vse, kar je od Ahábove hiše ostalo v Jezreélu, vse njegove velikaše, njegove sorodnikee[sorodnike: ali, poznanstvo.] in njegove duhovnike, dokler mu ni preostal niti eden.

¹² Vstal je, odšel in prišel v Samarijo. In ko je bil pri strižnif[strižni…: hebr. hiši pastirjev, ki povezujejo ovce.] hiši ob poti, ¹³ se je Jehú srečalg[srečal: hebr. našel.] z brati Judovega kralja Ahazjája in rekel: »Kdo ste?« Odgovorili so: »Mi smo Ahazjájevi bratje in gremo dol, dah[da…: hebr. k miru kraljevih otrók in otrók kraljice.] pozdravimo kraljeve otroke in otroke kraljice.« ¹⁴ Rekel je: »Zgrabite jih žive.« Zgrabili so jih žive in jih usmrtili pri jami strižne hiše, celó dvainštirideset mož. Niti ni pustil nobenega izmed njih.

¹⁵ Ko je odpotoval od tam, je naleteli[naletel…: hebr. našel.] na Rehábovega sina Jonadába, ki je prihajal, da se sreča z njim. Pozdravilj[Pozdravil: hebr. Blagoslovil.] ga je in mu rekel: »Je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce s tvojim srcem?« Jonadáb je odgovoril: »Je.« »Če je tako, mi podaj svojo roko.« Podal mu je svojo roko in vzel ga je gor k sebi na bojni voz. ¹⁶ Rekel je: »Pridi z menoj in poglej mojo gorečnost za Gospoda.« Tako so ga primorali, da se pelje na njegovem bojnem vozu. ¹⁷ Ko je prišel v Samarijo, je usmrtil vse, ki so Ahábu preostali v Samariji, dokler jih ni uničil, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril Eliju.

¹⁸ Jehú je vse ljudstvo zbral skupaj in jim rekel: »Aháb je malo služil Báalu, toda Jehú mu bo bolj služil. ¹⁹ Zdaj torej pokličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike. Naj nihče ne manjka, kajti imam veliko klavno daritev, da jo opravim Báalu. Kdorkoli bo manjkal, ta ne bo živel.« Toda Jehú je to storil v premetenosti, z namenom, da bi lahko uničil Báalove oboževalce. ²⁰ Jehú je rekel: »Razglasitek[Razglasite: hebr. Posvetite.] slovesen zbor za Báala.« In to so razglasili. ²¹ Jehú je poslal po vsem Izraelu in prišli so vsi Báalovi oboževalci, tako da ni ostalo nikogar, ki ne bi prišel. Prišli so v Báalovo hišo in Báalova hiša je bila polnal[polna…: ali, tako polna, da so stali od ust do ust.] od enega konca do drugega. ²² Tistemu, ki je bil nad oblačilnico, je rekel: »Prinesi talarje za vse Báalove oboževalce.« In prinesel jim je talarje. ²³ Jehú in Rehábov sin Jonadáb sta odšla v Báalovo hišo in Báalovim oboževalcem rekla: »Preiščite in poglejte, da ni tukaj z vami kakega Gospodovega služabnika, temveč samo Báalovi oboževalci.« ²⁴ Ko so vstopili, da darujejo klavne daritve in žgalne daritve, je Jehú zunaj določil osemdeset mož in rekel: » Če katerikoli izmed mož, ki sem jih privedel v vaše roke, pobegne, kdor mu pusti oditi, bo njegovo življenje za življenje od tistega.« ²⁵ Pripetilo se je, takoj ko je končal z darovanjem žgalne daritve, da je Jehú rekel straži in poveljnikom: »Vstopite in jih pobijte; naj nihče ne pride naprej.« In udarili so jih z ostrinom[ostrino…: hebr. usti.] meča. Straža in poveljniki so jih vrgli ven in odšli v mesto Báalove hiše. ²⁶ § Iz Báalove hiše so prinesli podoben[podobe: hebr. kipe, [malike.]] in jih sežgali. ²⁷ Porušili so Báalovo podobo, zrušili Báalovo hišo in jo naredili za straniščno hišo do današnjega dne. ²⁸ Tako je Jehú uničil Báala iz Izraela.

²⁹ Vendar se od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, Jehú ni odvrnil od sledenja za njimi, namreč zlatih telet, ki sta bila v Betelu in v Danu. ³⁰ Gospod je rekel Jehúju: »Ker si storil dobro v izvrševanju tega, kar je pravilno v mojih očeh in si Ahábovi hiši storil glede na vse, kar je bilo na mojem srcu, bodo tvoji otroci četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.« ³¹ Todao[Okoli leta 860 pr. Kr.] Jehú ni pazil,p[ni pazil…: hebr. se ni držal.] da bi se z vsem svojim srcem ravnal po postavi Gospoda, Izraelovega Boga, kajti ni se oddvojil od Jerobeámovih grehov, ki je Izraela pripravil, da greši.

³² V tistih dneh je Gospod začel obsekavatiq[obsekavati: hebr. sekati konce.] Izraela in Hazaél jih je udaril po vseh Izraelovih pokrajinah; ³³ od Jordana proti vzhodu,r[vzhodu: hebr. vzhajanju sonca.] vso deželo Gileád, Gádovce, Rubenovce in Manásejce, od Aroêrja, ki je pri reki Arnón, celo Gileáds[Gileád: ali, do Gileáda in Bašána.] in Bašán. ³⁴ Torej preostala izmed Jehújevih dejanj in vse, kar je storil in vsa njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? ³⁵ Jehú je zaspalt[Leta 856 pr. Kr.] s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Joaház. ³⁶ Časa,u[Časa: hebr. Bili so dnevi.] ko je Jehú kraljeval nad Izraelom, v Samariji, je bilo osemindvajset let.