Sveto pismo kralja Jakoba – SloKJV Sveto pismo SloKJV

Druga kroniška knjiga (2 Krn)

2 Krn, 5. poglavje

¹ Tako je bilo vse delo, ki ga je Salomon naredil za Gospodovo hišo, končano.a[Leta 1005 pr. Kr.] Salomon1[1 Kr 7,51] je prinesel noter vse stvari, ki jih je njegov oče David posvetil: srebro, zlato in vse priprave je položil med zaklade Božje hiše.

² Potemb[Leta 1004 pr. Kr.]2[1 Kr 8,1-4] je Salomon zbral Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, vodilne izmed očetov Izraelovih otrók v Jeruzalem, da prenesejo gor skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, ki je Sion. ³ Zato so se vsi možje iz Izraela zbrali skupaj h kralju na prazniku, ki je bil v sedmem mesecu. ⁴ Prišli so vsi starešine Izraela in Lévijevci so dvignili skrinjo. ⁵ Skrinjo so prinesli gor, šotorsko svetišče skupnosti in vse svéte posode, ki so bile v šotorskem svetišču, té so duhovniki in Lévijevci prinesli gor. ⁶ Tudi kralj Salomon in vsa Izraelova skupnost, ki so bili zbrani k njemu pred skrinjo, so žrtvovali ovce in vole, ki jih zaradi množice ni bilo mogoče prešteti. ⁷ Duhovniki so prinesli skrinjo Gospodove zaveze na njen kraj, k oraklju hiše, v najsvetejši kraj, celo pod peruti kerubov. ⁸ Kajti keruba sta svoje peruti razširjala nad prostorom skrinje in keruba sta od zgoraj pokrivala skrinjo in njena drogova. ⁹ Iz skrinje so izvlekli drogova, da sta bila konca drogov vidna od skrinje pred orakljem, toda od zunaj nista bila vidna. In tamc[tam…: ali, ta sta tam.]3[1 Kr 8,8] je to do današnjega dne. ¹⁰ V skrinji ni bilo ničesar razen dveh plošč, ki ju je Mojzes položil4[5 Mz 10,2; 5 Mz 10,5] vanjo pri Horebu, kod[ko: ali, kjer.] je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi otroki, ko so prišli iz Egipta.

¹¹ In pripetilo se je, ko so duhovniki prišli iz svetega kraja (kajti vsi duhovniki, ki so bili prisotni,e[prisotni: hebr. najdeni.] so bili posvečeni in tako niso čakali na skupino. ¹² 5[1 Krn 23,5] Tudi Lévijevci, ki so bili pevci, vsi izmed njih od Asáfa, Hemána in Jedutúna, z njihovimi sinovi in njihovimi brati, ki so bili oblečeni v belo platno ter imeli cimbale, plunke in harfe, so stali na vzhodnem koncu oltarja in z njimi sto dvajset duhovnikov, ki so trobili s trobentami.) ¹³ Zgodilo se je celo, ko so bili trobentači in pevci kakor eno, da naredijo en zvok, da se ga sliši v slavljenju in zahvaljevanju Gospodu, in ko so povzdignili svoj glas s trobentami, cimbalami in glasbenimi instrumenti ter hvalili Gospoda, rekoč: »Ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno,« da je bila potem hiša, napolnjena z oblakom, torej Gospodova hiša,6[Ps 136,1] ¹⁴ tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli stati, da bi služili, kajti Gospodova slava je napolnila Božjo hišo.